Do Krive Jelke

Pot nas vodi mimo gasilskega in kulturnega doma Zgornje Duplje. Meje med Spodnjimi ni Zgornjimi Dupljami pravzaprav ni več, saj je vmesni prostor pozidan z novimi hišami.

V Zg. Dupljah si morate ogledati staro kovačijo pri Ltularjevih, kjer ogenj zagori vedno, kadar je potrebno kaj okovati. Zelo lepa in vredna ogleda pa je tudi cerkev sv. Mihaela. Prvič je omenjena leta 1391. Narejena je v lepem gotskem gradbenem slogu z zlatimi oltarji, ki jih je oblikoval domač slikar Janez Gosar - skupaj s freskami na stropu.

Nad cerkvijo je na konglomeratnem pomolu Arhovo gradišče, ki je imelo podobno vlogo kot Štucelj, žal pa je danes zapuščeno in obiskovalec opazi le kup kamenja.

Pri cerkvi svetega Mihaela zavijemo na asfaltirano cesto, ki nas pelje globoko v gozd. Asfalt se na vrhu klanca konča, začne pa se lepa makadamska cesta. Sledimo markacijam, rdečim možičkom in tablicam z napisom Kriva Jelka.

Po 15 minutah zmerne vožnje pridemo na cilj - to je jasa sredi gozda, kjer so se včasih zbirali rokovnjači.  Zbirališče rokovnjačev je bilo Pod Krivo jelko. Skupnost so sestavljali vojaški dezerterji, v svojih vrstah pa so imeli tudi ženske, otroke in starejše. Mnogo privržencev so imeli v bližnjih mestih, trgih in vaseh. Rokovnjaško gibanje v zgodovini zasledimo v treh večjih valovih. Pojavi se v 18.stoletju. Prvi val je trajal do konca francoske okupacije ( 1813), drugi med leti 1825 in 1843 ( v tem času so bili v Udinborštu znani rokovnjači Veliki Groga, Dimež in Črni Jurij ), tretje obdobje pa je bilo med leti 1848 in 1853, ko je rokovnjače dokončno uničila avstrijska vojska. Takrat so v državi uvedli dobro organizirano orožništvo ( danes policija ), ki je uvedlo red in mir.

Jasa pri Krivi jelki postaja vedno bolj priljubljeno shajališče domačinov, ki vsako leto na tem mestu organizirajo rokovnajško veselico in Finfranje.

Trajanje izleta: dobro urico iz središča Dupelj in nazaj